gametypeid = 1

Kaj vse je nasilje nad ženskami?

Nasilje nad ženskami je eden od bistvenih socialnih mehanizmov, s katerim so ženske prisiljene v podrejen položaj. Definirano je kot vsako dejanje nasilja, ki temelji na spolu in ima (ali bi lahko imelo) za posledico fizično, spolno ali psihično škodo ali trpljenje žensk, vključujoč grožnje s takšnimi dejanji, odvzem ali samovoljno omejitev prostosti, ne glede na to, ali se zgodi v zasebnem ali javnem življenju.

Ženske izzivajo nasilje s svojim vedenjem in si ga zato zaslužijo.

Nihče si ne zasluži nasilja. Izzivanje je vedno »v glavi« osebe, ki povzroča nasilje. Oseba, ki povzroča nasilje, vedno najde izgovor za svoja dejanja, ne glede na to, kaj je žrtev storila oz. česa ni storila. Zanjo je lahko katerokoli žrtvino dejanje »vzrok« za nasilje.

Nobena ženska ne uživa v nasilju in si ne izbere nasilnega moškega načrtno.

Nasilje je vedno surov poseg v telo in duševnost druge osebe. Povzroči psihične in / ali fizične posledice, ki lahko trajajo vse življenje. Nasilje globoko poseže v človekovo celovitost in dostojanstvo, ga poniža, slabša njegovo samopodobo, negativno vpliva na njegove medosebne odnose in na vse druge vidike njegovega življenja. Ženske, ki so v nasilnem partnerskem odnosu, si tega niso načrtno izbrale, ampak so lahko vanj prisiljene, lahko imajo občutek, da nimajo druge možnosti kot vztrajati v takšnem odnosu, ali pa nasilja ne znajo prekiniti, ker imajo težave s postavljanjem osebnih meja in izražanjem svojih potreb in želja.

Med nasiljem in konfliktom v partnerskem odnosu obstaja pomembna razlika.

Pri nasilju v partnerskem odnosu gre za neenako razmerje moči med partnerjema, za sistematično izkoriščanje privilegijev in prevlado enega ter podrejenost drugega partnerja. Pri konfliktu med partnerjema pa gre za enako razmerje moči med partnerjema, ki imata različne ali nasprotne interese, in jih rešujeta s sklepanjem dogovorov.

Kdo v odnosu je odgovoren za nasilje?

Cilj vseh oblik nasilja je dokazovanje (pre)moči nad drugo osebo. Nasilje je zloraba fizične, psihične, ekonomske in/ali družbene (pre)moči v odnosu. Za nasilje je vedno odgovorna izključno tista oseba, ki zlorabi svojo (pre)moč v odnosu in povzroča nasilje. Odgovornost za povzročanje nasilja je vedno na strani močnejše osebe.

Moški so spolno nasilni nad ženskami zaradi potrebe po spolnosti, ki je ne morejo nadzirati.

Pri spolnem nasilju ne gre za zadovoljevanje spolnih potreb, temveč za nasilje, ki prevzame obliko seksualnosti. Pri tem povzročitelje spolnega nasilja vodi želja po ponižanju in nadzorovanju druge osebe. Kot pri vseh drugih oblikah nasilja, je tudi pri spolnem nasilju cilj dokazovanje premoči.

Ko ženske rečejo NE, v resnici mislijo DA.

Ko ženske rečejo NE, tudi mislijo NE, in moški morajo to upoštevati. V intimnih odnosih z moškimi imajo ženske pravico postaviti mejo. Pravico imajo reči DA ali NE, pravico si imajo tudi premisliti. Imajo pravico do odločanja o lastnem telesu, pravico do lastnih občutij, do odločanja o svojem spolnem življenju.

Ženske, ki doživijo spolno nasilje, imajo več možnosti za okužbo z virusom HIV.

Spolno nasilje, ki ga ženske doživljajo s strani intimnega partnerja doma, s strani tujcev na cesti, v institucijah kot so bolnišnice ali zapori, v obliki organiziranega nasilja, kot so skupinsko posilstvo, terorizem in protiterorizem, v mednarodni skupnosti kot begunke, delovne migrantke ali prostitutke – žrtve trgovine z ljudmi, v času miru ali oboroženih konfliktov, povečuje ranljivost žensk za okužbo z virusom HIV in ranljivost žensk za nadaljnje nasilje. (VIR: Posebna odposlanka Združenih narodov za nasilje nad ženskami Yakin Ertürk v dokumentu E/CN.4/2004/66, 26. decembra 2003.)

Kdo so najpogostejše žrtve oboroženih spopadov?

Okoli 70 % žrtev oboroženih spopadov, ki se dogajajo v današnjem času, je civilistk in civilistov, večinoma žensk in otrok. Telesa žensk so postala bojno polje za tiste, ki uporabljajo teror kot taktiko v vojni – ženske posiljujejo, ugrabljajo, ponižujejo, prisiljujejo v nosečnost, sterilizirajo, spolno zlorabljajo in zasužnjujejo. (VIR: Facts & Figures on VAW, http://www.unifem.org/gender_issues/violence_against_women/facts_figures.php, 24. 6. 2009.)

Večina žrtev trgovine z ljudmi je ženskega spola.

Različne oblike diskriminacije po spolu povečujejo tveganje za revščino žensk in deklet, ki so zato bolj ogrožene in lažje postanejo tarča trgovcev z ljudmi. Ti uporabljajo lažne obljube o delu in izobraževalnih priložnostih za novačenje žrtev. (VIR: Facts & Figures on VAW, http://www.unifem.org/gender_issues/violence_against_women/facts_figures.php, 24. 6. 2009.). Žrtve trgovine z ljudmi so večinoma ženske in otroci, zato problema trgovine z ljudmi ne moremo ločevati od problema prostitucije. Nekatere države so legalizirale prostitucijo, ki je tako postala zakonita oblika izkoriščanja žensk. (VIR: Beijing+10. 1995-2005: Review of the implementation of the Beijing platform for action by the European Union. The European Women’s Lobby, november 2004.)

Izberi odgovor

 

Pažljivo preberi vprašanje in nato izberi pravilni odgovor. Ne pozabi, da za napačne odgovore izgubljaš točke!

 

podrobna navodila

Točkovanje

+10 točk

-5 točk 

 

copyright © all rights reserved
games in all languages  english  slovenski  
is the free web games portal for the fans of the mind games
atelje info