gametypeid = 1

Kaj je nasilje v družini?

Nasilje v družini ni osamljeni dogodek, temveč gre za ponavljajoča dejanja. Nasilje v družini je sistematičen vzorec nadzorujočega, prisiljujočega in nasilnega vedenja, z namenom kaznovati, zlorabiti in končno nadzirati misli, prepričanja in dejanja drugih. Nasilje v družini je sredstvo, ki ga član družine uporabi, da bi pridobil (pre)moč nad drugimi člani skupnosti in si jih podredil.

V kakšnih družinah se dogaja nasilje nad ženskami in nasilje nad otroki?

Nasilje v družini ni omejeno na določene družine. Prisotnost nasilja v družini je odvisna od simbolnega, socialnega in ekonomskega statusa žensk in otrok v posamezni družbi in v posamezni družini.

Nasilja v družini ne povzročajo le revni in neizobraženi moški iz nižjih družbenih slojev.

Nasilje v družini povzročajo moški iz vseh družbenih razredov in skupin. Tudi uglajeni, izobraženi in ugledni moški, s hišo in dobrim avtom, na videz urejeno družino in večnim nasmehom na obrazu, lahko povzročajo nasilje. Morda je pri družinah z nižjim življenjskim standardom nasilje le bolj vidno, saj ženske iz višjih slojev še težje poiščejo pomoč, ker imajo njihovi partnerji večjo družbeno moč.

Povzročitelji nasilja v družini si ne morejo pomagati, večina jih uživa alkohol, ali pa so preživeli nasilno otroštvo.

Povzročitelji nasilja v družini nasilno vedenje izberejo. Povzročitelji nasilja se ne vedejo nasilno zato, ker bi jih v to prisilile okoliščine in ker nimajo druge možnosti. Alkohol ni vzrok za nasilje, je le del problema. Težko otroštvo, ki so ga preživeli povzročitelji nasilja, ne more biti opravičilo za povzročanje nasilja. Zloraba drog in alkohola, doživljanje nasilja v otroštvu, revščina, brezposelnost, bolezen, stres so le dejavniki tveganja za povzročanje nasilja in ne vzrok zanj. Za nasilno vedenje se povzročitelji nasilja odločijo, ga izberejo za lažje doseganje svojih ciljev in za podreditev drugih članic in članov družine. Če si povzročitelji nasilja res ne bi mogli pomagati, bi bili enako nasilni tudi na delovnih mestih ali v odnosih s prijatelji.

V katerih primerih je otrok žrtev nasilja v družini?

Otroci so žrtve nasilja v družini tudi če ga sami ne doživljajo neposredno in so mu izpostavljeni »le« kot priče: če so prisotni pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živijo v okolju, kjer se nasilje izvaja. Izpostavljenost otroka nasilju enega starša nad drugim (praviloma očeta nad mamo) se nanaša na ponavljajoče opazovanje nasilnega vedenja, poslušanje ali gledanje posledic fizičnega napada. Otroci so nemočni opazovalci nasilja nad njihovo mamo. Nasilje nad mamo je hkrati tudi nasilje nad otrokom. Četudi otroci niso neposreden “objekt nasilja”, ima lahko opazovanje nasilja podobno hude posledice zanje. Obe obliki sta medsebojno prepleteni in povezani, kar moramo upoštevati pri razumevanju nasilja v družini.

V današnjih časih otroci v družini le redko doživljajo fizično nasilje.

Raziskovalci v industrijsko razvitih državah ocenjujejo, da od 40 do 70 odstotkov moških, ki se telesno izživljajo nad svojimi partnerkami, izvaja nasilje tudi nad svojimi otroki, in da približno polovica žensk, ki so telesno zlorabljene, zlorablja tudi svoje otroke. (Ob regionalnem posvetu za Evropo in srednjo Azijo: Ustavite nasilje nad otroki, ukrepajte zdaj. WHO Europe, Unicef, Council of Europe, Vlada RS, NGO Advisory Panel for the UN Study on Violence Against Children, 2005.). Nasilje nad otroki v družini se lahko pogosto dogaja v kontekstu discipliniranja in v obliki telesnega, krutega ali ponižujočega kaznovanja. (VIR: United Nations Secretary-General’s Study on Violence against Children website: http://www.violencestudy.org/r27.). Iz študij mnogih držav z vseh delov sveta je razvidno, da od 80 do 98 odstotkov otrok trpi telesno kaznovanje v svojih domovih, več kot tretjina pa resno telesno kaznovanje z uporabo različnih sredstev. (VIR: Report of the independent expert for the United Nations. Study on violence against children. A/61/299. United Nations General Assembly, 2006)

Nasilje povzroča nasilje.

Nasilje se prenaša iz generacije v generacijo s sistemom vzgoje in s procesom socializacije. Doživljanje nasilja v primarni družini je pomemben dejavnik tveganja za povzročanje ali doživljanje nasilja v odraslosti. Nasilje globoko zaznamuje otrokov razvoj. Obstaja tveganje, da nasilje postane sprejemljivo sredstvo za reševanje težav in za uveljavljanje moči, če ga opazuješ ali izkusiš zgodaj v življenju.

Če bi ženska želela zapustiti povzročitelja nasilja, bi to tudi storila.

Odhod iz nasilnega odnosa je dolgotrajen in težak proces: zaradi posledic (zdravstvenih, čustvenih, samopodobe, samozavesti), sramu, strahu, nepodpore bližnjih in okolice, občutka krivde za doživljanje nasilja, v katerega jih je prepričal povzročitelj nasilja in ki jim ga pogosto vsiljujeta/pripisujeta tudi družba in okolica, menjavanja nasilja in ljubezni v odnosu, zanikanja nasilja, spomina na dobre čase, iskanja vzrokov za nasilje izven partnerja, idealiziranja partnerja, ekonomske odvisnost, revščine, brezposelnosti, skupnih otrok, neinformiranosti o oblikah pomoči, neozaveščenosti o pravicah ipd. Najpogosteje se ti razlogi med seboj prepletajo in situacija žensk postane še težavnejša.

Če imajo težave z nasiljem, naj se v družini zmenijo sami. Policija se ne bi smela vmešavati.

Nasilje ni zgolj težava družine, v kateri se dogaja, ampak je problem celotne družbe – iz družbe izvira, družba ga ohranja, družba ga je dolžna reševati. Eden od razlogov za molk o nasilju v družini je ideja o obstoju meje med zasebnim in javnim, pri čemer velja, da je nasilje del zasebnosti in mora tam tudi ostati. Nasilje v družini je kaznivo, zato je prav, da ga obravnava policija. Država je dolžna svoje državljanke in državljane zaščititi pred vsemi oblikami zlorabe, tako v javnem kot v zasebnem življenju.

Ženske podajajo lažne prijave o nasilju, ki naj bi ga preživele, zato da nagajajo partnerju.

Nasilje nad ženskami je ena od najbolj razširjenih in hkrati skritih oblik kršitev človekovih pravic. Nasilje nad ženskami v domačem okolju in partnerskih odnosih je zaradi zasebnosti družinskega življenja bolj prikrito, zato ga je tudi teže prepoznati in preprečevati. Le najbolj groba in očitna nasilnost v družini prihaja pred javnost in kaznovalne organe. Nasilje v družini predstavlja eno od največjih »temnih peg« v uradnih statistikah, saj obstaja visok odstotek neprijavljenih dejanj. Po podatkih Eurobarometra iz leta 1999 je bil le 1 od 20 primerov nasilja v družini prijavljen policiji. (VIR: Eurobarometer survey: Europeans and their opinion about domestic violence against women, carried out at the request of European Commission, October 1999.)

Izberi odgovor

 

Pažljivo preberi vprašanje in nato izberi pravilni odgovor. Ne pozabi, da za napačne odgovore izgubljaš točke!

 

podrobna navodila

Točkovanje

+10 točk

-5 točk 

 

copyright © all rights reserved
games in all languages  english  slovenski  
is the free web games portal for the fans of the mind games
atelje info